Nacionalni park Severni Velebit je bil razglašen 09.06.1999. leta, toda Javna ustanova je začela z delom na osnovi ukaza Sabora RH od 16. septembra istega leta. Področje je razglašeno za nacionalen park zaradi izrazite različnosti kraških fenomenov, bogatstva žive narave in izjemnih naravnih lepot na relativno majhnem prostoru.

Površima parka znaša 109 km2, ampak u njem se nahaja strogi rezervat Hajduški in Rožanski kukovi, ki predstavlja specifičen geomorfološki fenomen na katerem je do sedaj odkrito več kot 150 jam, od katerih je najbolj znana Lukina jama, ena od najglobjih na svetu sploh, ki je odkrita leta 1999.

Prepovedan je za obiskovalce (razen prehoda po Premužičevi stezi) in sicer v njemu se lahko opravljajo samo znanstvene raziskave ter uporaba v edukativne namene, ob dovoljenju pristojne uprave za varstvo narave. V sklopu parka se nahaja še botanični rezervat „Visibaba“, na katerem se nahaja največje nahajališče endemične hrvaške sibireje (Sibiraea altaiensis ssp. Croatica), ter botanični rezervat Zavižan-Balinovac-Velika kosa, ki se izkazuje z bogastvom visokoplaninske flore. Znotraj rezervata se nahaja tudi znani Velebitski botanični vrt, katerega je osnoval prof. Fran Kušan že davnega leta 1967.