Jama (špilja) Biserujka
Nekaj kilometrov od Čižića prihajamo v majhno mestece Rudine, ki skriva v svoji globini eno od največjih naravnih bogatstev otoka Krka – jama (špilja) Biserujka
Tlocrt
To je jama, ki je odkrita pred več od sto let v bližini mesta Rudine oziroma nad Slivanjskim zalivom in njena je notranjost (na tedanjem vhodu v obliki jame) skrivala in budila interes za neznane skrivnosti in očarala z lepoto svojih kalcitnih okrasov. Od nastanka številnih zgodb, da je v njej skrito blago tihotapca in vse do prihoda prvih zainteresiranih obiskovalcev njeni prehodi so se postopno urejevali in obisk jami ne predstavlja nikomur težave.
Z osvetlitvijo jame se je znatno povečal interes za obstoječe bogastvo podzemne galerije številnih stalaktika, stalagmita in kalcitne skulpture. Dolžina jame je okrog 110 m in z velikosti svojega podzemnega prostora notranjost jame posebno očarava s svojo lepoto in zanimivosti kapniških oblik. Stalna temperatura v jami je med 10 in 13 stopnje Celzija, samo po deževnem obdobju pride do občasnega precejanja kapnice, kapljanja s stropa ali vlage v podzemlju.
Po urejenih in varnih poteh prehod skozi jamo je dostopen vsem – od otrok do starejših oseb.
In sicer kulturne zanimivosti in naravne vrednote otoka Krka so bogatejše saj z jamo so dobile še en vreden detajl, ki se ujema v druge vsebine in ponudbe in omogoča obisk in ogled kako gostom otoka Krka tako tudi gostom Crikveniške riviere.
Zdravilno blato
Soline, ki imajo popularan naziv blato se nahajajo na zahodni strani uvale Klimno. Plaža je plitva in peščena primerna za družine z majhnimi otroki. Zanimivo je hodiš z obale v morje, pa imaš po sto metrih še vedno samo kolena v vodi! Mladima pa je priljubljena prav zato. Ponuja možnost dobre zabave, od picigina na morju do odbojke na pivki. In sicer, v Solinah sta dva odbojkaška terena in malo nogometno igrišče.
V Solinah se nahaja zdravilno blato. Čeprav nikjer ni navedeno pri čem vse blato pomaga, so številni ljudje zadovoljni s preverjanjem na lastni koži in se ponovno vračajo na tretma z muljem.
Peltastis
Govori se o ladji, ki je potonila pri Šilu na otoku Krku. Vidljivost na ladji pogosto ni najboljša ampak zaradi majhne globine i zanimive zgodbe je zelo privlačna.
V noči s 7. na 8. januar leta 1968 je Kvarner zajelo orkansko neurje. V grško tovorno ladjo PELTASTIS s približno 1500 BRT so v luki Jurjevo pri Senju natovarjali les. Zaradi močne burje in napovedi neurja, ki na tem področju lahko doseže brzino do 150 km/h je še v popoldanskih urah 7. januarja zapustila pristanišče Jurjevo, in se napotila proti Reki, kjer naj bi našla varnejše sidrišče. Ob prvem mraku se je začel tudi snežni vihar, zato se je ladja zasidrala na sidrišču Pazduhovo, približno 200 do 300 metrov izpred Dramlja. Veter se je ponoči tako okrepil, da sta obe sidri zaorali… Niti moč ladijskega stroja ni pomagala v boju z vetrom in valovi, in ladja PELTASTIS se je počasi približevala kamniti obali Krka in zalivom Soline. Ali je bil poguben že prvi udarec v podmorske čeri in prodor morja v strojnico ali prodor morja v trup ladje skozi grotla katerim je, zdi se, veter raznesel pokrove, to ni več pomembno.
Ladska ura se zaustavila ob 3 uri in 50 minut. PELTASTIS je ležal na dnu, na globini 20 do 33 metrov. Jambor ladje je lahko viden s površine nekje na globini 10 metrov. Sidra so blizu obale proti kateri je obrnjen premec ladje, eno sidro pa je izvlečeno in se nahaja v mestu Šilo. Ladja leži navpično v peščenem dnu in se počasi spušča proti nasprotni strani, Crikveniški obali. Štirje člani posadke od dvanajstih so si v neurju uspeli rešiti življenje. V naslednjih dneh je bilo najdenih sedem trupel, poveljnika ladje, kapitana Belesisa pa so razglasili za pogrešnega. Potapljači, ki so se v tistih časih potapljali na razbitino, so trdili, da so opazili mrtvega človeka, naginjenega ob navigacijski mizi. Sprva tem zgodbam ni nihče verjel, da je nad navigacijsko mizo sklonjen človek v pokončnem položaju in sicer šele ko je avstrijski turist Franz Mitznneg mesca junija osebno posnel truplo neznanega človeka potrjeno je, da je ta človek kapitan Teodoros Belesis. Predvideva se, da kapitan Teodor Belesisa ni hotel zapustiti toneče ladje, zato je ukazal posadki, naj ga zavežejo na komandni most.